Su majestad... Naturaleza en Bolivia

Desiertos...                   

Blanco inmenso...                    

Volcanes...

Horizontes...                            

Geiseres...

Llamas...                                               

Aguas termales...                 

Flamencos...                 

Lagunas, que cambian de color...

Trenes abandonados...

Los Andes...                                                         

Rocas...

Cielo y tierra...

 ...Dios.   

Había una vez un pueblo llamado San Antonio de Areco...

Buenos Aires: un domingo en San Telmo

Buenos Aires, Cementerio La Recoleta

    

Filozofska fakulteta Univerze v Buenos Airesu in razmišljanja

... Ima sedež v bivši tobačni tovarni. Na prvi pogled zgleda povsem strašljivo, sredi poletja in počitnic povsem zapuščeno, povsod polno smeti, zaprašeni urniki predavanj ter raztrgani plakati s politično vsebino na stenah, Bolivijec se kljub počitnicam trudi prodati kakšno od rabljenih in napol razpadajočih knjig o vojni za Falklandske otoke, študenti se v notranjem dvorišču pogovarjajo o starem šolskem letu in jedo sendviče... Pogledam v višje nadstropje in pred očmi se mi razgrne čisto drugačna podoba fakultete. Številni panoji z drznimi besedami in umetniški grafiti na stenah učilnic (!) pričajo o skorajda vsakdanjemu prizorišču protestov za ali proti vladni politiki. Vidi se, da to niso tisti Argentinci, ki so se v skorajda že vsakoletnih ekstremnih vzponih in padcih predali ravnodušju, ne, ti mladi imajo še voljo in upanje, da se lahko vse še spremeni na bolje. V učilnici na tabli berem njihove misli, napisane najverjetneje po koncu zadnjega predavanja pred kakima dvema mesecema. Te misli so drzne, uporniške, a hkrati iz njih razbiram željo, da bi bili slišani, da bi njihovo mnenje pripomoglo k spremembam. Po drugi strani pa si mislim: le izražanje lastnega mnenja in nenehno kritiziranje vlade ni dovolj. Poslušam Fedejeve besede: "V zgodovini naroda smo bili že tolikokrat razočarani, že tolikokrat smo nasedli lažem, ki so naš narod peljale v vedno večji propad. Ljudje so postali apatični, ne zdi se jim vredno boriti, a kljub temu so jih polna usta kritik in so veseli, da lahko udrihajo po politikih. Jaz pa pravim, dovolj imam. Vem, da lahko samo z lastnimi rokami naredim nekaj zase. Spremembe se začenjajo pri posameznikih."

Burma: čarobna, skrivnostna, sramežljiva lepotica

Burma so veliki nasmehi ljudi. So neskončna, živo zelena riževa polja. So živo rdeči, oker in rjavi hribi. So najlepši sončni zahodi med starodavnimi pagodami. So menihi zaviti v značilna bordo ogrinjala. Je Nobelova nagrajenka za mir, Aung San Suu Kyi. So bambusove vasice in njih prisrčni, gostoljubni domačini. So samotne rajske plaže. So barve, okusi in vonjave. Je čudovito jezero Inle, ki ljudem predstavlja življenje. So trenutki, ko v pišu vetra vonjaš bujen cvetlični grm in poslušaš cingljanje zvončkov v bližnji pagodi ter žebranje molitvic malih menihov. Je vse to in še veliko, veliko več. Hvala ti, nepozabna Burma!